Kogar ne spametuje začetek, ga spametuje konec. (Nemški)
 
 
Pokrajine
Izročilo
Plesno izročilo Slovencev

Plesno izročilo Slovencev so oblikovale burne zgodovinske okoliščine in je po svojih koreografskih značilnostih razmeroma enotno, saj je novejšega izvora in se je v 18. in 19. stoletju na Slovensko razširilo iz sosednjih nemško govorečih držav. Plese so prinašali ″godci″, ki so kot delavci in vojaki potovali po nekdanjih habsburških deželah in pozneje Avstro-ogrski Monarhiji.

Slovenci so nedvomno imeli svoje plese, toda, ko so jih iz neznanih vzrokov izgubili, niso ustvarjali na novo, ampak segli po tujih in jih prilagodili svojemu čutenju in značaju. Od prvotnega izročila so se ohranili le še preostanki. Starejša plast gibne kulture se je deloma ohranila le še v obrobnih območjih (Rezija, Bela Krajina, Prekmurje, Koroško).

Na Slovenskem so večinoma plesali na svatbah in v pustnih dneh, ob raznih ljudskih in cerkvenih praznikih ter po končanem skupnem delu. V času posta in adventa veljala je plesna prepoved. Danes je plesno izročilo Slovencev skoraj pozabljeno. V nekoliko prilagojeni obliki ga ohranjajo predvsem folklorne skupine.

Program Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani zajema plese vseh širših in nekaterih ožjih območij slovenskega narodnostnega ozemlja (skupaj 22 plesnih postavitev).

 
 
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani, Kongresni trg 1, SI - 1000 Ljubljana, www.marolt.si
Postavil bEnc.