|
Projekti
Arhiv
| Letni koncerti
:: Cankarjev dom, Gallusova dvorana, 27. marec 2010, ob 19.30
Akademska folklorna skupina France Marolt, največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin, z letno redno produkcijo ponovno na odru Cankarjevega doma. Z 62. letnim koncertom, ki nosi zanimiv naslov »Isto ni enako«, bomo maroltovci pokazali, da je lahko vsak ples, tudi ljudski, ne glede na gibalne zakonitosti vedno znova drugačen, saj ga plesalke in plesalci izvajajo in reinterpretirajo v skladu s svojim trenutnim doživljanjem. Zato isti ples nikoli ne more biti enak. Sobota, 27. marec 2010, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
:: Cankarjev dom, Linhartova dvorana, 9. maj ob 20.00 in 10. maj ob 18.00 :: Gost večera: Branko Potočan
Po lanskem jubilejnem koncertu ob 60-letnici nepretrganega delovanja, ko je Akademska folklorna skupina France Marolt s sodobnimi kostumi želela razkriti govorico plesa, ki v rekonstrukcijah nekdanje ljudske noše pogosto ni razvidna, se z letošnjim ponovno vrača na staro, preizkušeno pot. Plesi, predstavljeni v svoji tradicionalni podobi, bodo s posameznimi, nekoliko spremenjenimi ali novimi elementi zagotovo pritegnili pozornost še tako zahtevnega obiskovalca.
:: sobota, 12. april in nedelja, 13. april 2008 Ljudski ples je imel in ima marsikdaj še danes dvojno vlogo; ali je bil del obrednega dejanja v okviru različnih šeg, posebej svatbenih, ali pa samo sprostitev ob prazničnih veselicah in na koncu skupnih opravil, a hkrati povezan s spoznavanjem in medsebojnim nagovarjanjem mladih. Pretekli koncerti so vedno poskušali na različne, vendar poenostavljene načine predstaviti okoliščine, v katerih je ples živel, in njegove vsebine nebesednega sporazumevanja, vse v okviru slikovitih odrskih postavitev, ki so v oblačilni in koreografski podobi prikazale posebnosti slovenskih pokrajin in ožjih območij.
:: sobota, 3. in nedelja, 4 marec 2007, Linhartova dvorana CD
59. letni koncert AFS France Marolt ŠOU v Ljubljanu se vsebinsko
navezuje na lanskega, ki se je končal z napovedjo, da bo zgodba o
ljubezni okronana z ženitvijo. Zato bodo v okviru koncerta
predstavljene tiste odrske postavitve, ki vsebujejo prvine nekdanjih
svatbenih šeg, povezanih s plesom, vendar tako, da bo v njih razvidno
bistveno dogajanje od sklenitve trajne zveze do dokončnega sprejema
mladega para v krog poročenih. Koncert bo na poseben način pokazal, da
pretekle svatbene šege niso tuje današnjemu človeku in da marsikatere v
spremenjeni podobi žive še danes, le da se nič več ne zavedamo
njihovega prvotnega pomena.
:: sobota 4. marec 2006, Linhartova dvorana CD :: petek, 10. marec 2006, GOML
Folklorne skupine in njihovo poustvarjanje pogosto imenujemo "živi muzej", lahko ironično kot dejavnost, ki se ukvarja z nečim zastarelim, v resnici pa zato, ker folklorne skupne zamrle ljudske plese oživljajo in jih prikazujejo javnosti, enako kot muzeji razstavljajo predmete ljudske kulture. Folklorne skupine pa so "živi muzej" v drugem pomenu samo takrat, kadar plesno dediščino poustvarjajo v obliki, ki je blizu njeni prvotni oblikovni in glasbeni podobi.
:: Sobota, 2. april 2005, Gallusova dvorana CD
Koncert je pomemben dogodek, saj bo posvečen umetniškemu vodji gospodu Mirku Ramovšu in njegovemu 50 letnemu članstvu pri skupini, ter 40 letnemu umetniškemu vodenju le te. Na dokumentarno-plesni način bo prikazano odrsko ustvarjanje gospoda Ramovša, ki doma in v tujini velja za priznanega strokovnjaka na področju etnokoreologije. V razgovoru z njim bo ilustrirana njegova dolgoletna povezanost s plesno skupino in njegovo raziskovalno delo na terenu.
:: sobota, 27. in nedelja, 28 marec 2004, Linhartova dvorana CD
Pod naslovom Pred odhodom na Dunaj bomo v obliki priprav na povorko na Dunaju, ki se je leta 1908 odvijala v čast 60-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa, prikazali plese, pesmi, in glasbo iz krajev nekdanje dežele Kranjske.
:: sobota, 8. marec 2003, Gallusova dvorana CD
Polka se je pojavila v 30. letih 19. stol. in se je bliskovito razširila na meščanska in podeželska plesišča. Zelo zgodaj je prišla na Slovensko, prvi podatki o njej izvirajo že iz 40 let 19. stol. )Solčava, Šentvid pri Planini). Najdemo jih v odgovorih na anketo, ki je bila na pobudo nadvojvode Janeza v času med letoma 1881 in 1848 izveden na Štajerskem. Postala je eden najbolj priljubljenih plesov in do danes ostala nepogrešljiva na podeželskih plesnih zabavah.
|