Izšla je peta številka Folklornika, glasila, ki ga izdaja JSKD in ga namenja vsem, ki delujejo v pevskih, godčevskih in folklornih skupinah. Tokratna številka prinaša na okoli 170 straneh vrsto zanimivega branja in stane 7 EUR.

Folklornik je glasilo, v katerem bo vsak, ki se ukvarja s folklorno dejavnostjo, našel zanimivost. Kot do sedaj, tudi v tokratni številki lahko preberete prispevke naših članic in članov

Iz uvodnika:

Ljubiteljsko ukvarjanje s folklorno dejavnostjo vodjem folklornih, pevskih in godčevskih skupin, njihovim predsednikom, tajnikom, blagajnikom, garderoberjem in vsem drugim članom "vzame" veliko časa. Zakaj "vzame" in ne vzame? Zato ker nam čas, ki ga vlagamo v ljubiteljsko dejavnost, ni vzet. Resnično si nekateri zaradi vse bolj zahtevnih služb, resnejšega odnosa do šolanja in drugega, kar prinaša današnje življenje, stežka razporejate ure dneva in tedna ter iščete minute, da bi se udeleževali vaj, nastopov, sestankov, se ukvarjali s pranjem in likanjem folklornih kostumov, da bi razmišljali o novih programih, prebirali literaturo, se ukvarjali z zakonskimi predpisi, avtorskimi pravicami ..., a verjemite, da s tem ne zapravljate časa. Podarjate ga sebi in ljudem, ki se z vašo dejavnostjo srečujejo, ob tem osebnostno rastete, razvijate svojstven odnos do življenja, do narodove preteklosti in s preteklostjo prežete sodobnosti. S tem bogatite svoje življenje in življenje drugih, hkrati pa sooblikujete današnjo družbo, ki bi bila brez zavedanja o pomenu korenin, iz katerih je zrasla, še bolj razčlovečena, kot je.

Ukvarjanje s folklorno dejavnostjo je sicer ljubiteljsko, a zato nič manj odgovorno. Folklorniki smo za svoja dejanja najprej odgovorni sami sebi in svoji vesti, potem pa tudi družbi, v kateri bivamo. Poleg nezanemarljivih splošnih funkcij ljubiteljstva, ki ga zaznamuje z druženjem prepleteno aktivno preživljanje prostega časa, ima folklorna dejavnost to posebnost, da v družbi razvija odnos do preteklega življenja najširših plasti prebivalstva. In za to smo odgovorni. Najprej sami sebi in svoji vesti, potem pa tudi drugim - tistim, ki naše delo finančno, strokovno ali kako drugače podpirajo.

Brez dvoma nihče, ki se ukvarja s folklorno dejavnostjo, še manj kdo, ki si želi prebirati Folklornik, namerno ne dela slabo. Obstajajo pa precejšnje razlike v tem, koliko časa in truda ljudje vlagajo v svoje ljubiteljsko delovanje. Pri tem so najbolj izpostavljeni vodje folklornih, pevskih in godčevskih skupin, ki so odgovorni za oblikovanje programov in za njihovo izvedbo. Številni se res nesebično predajajo delu, se izobražujejo, prebirajo literaturo, spremljajo dejavnost drugih in s tem bogatijo življenje v svojih skupinah in okoljih. Mnogi upoštevajo smernice, ki so se izoblikovale na podlagi preteklih izkušenj in strokovnih spoznanj v sodobnosti, drugi ob tem in mimo tega iščejo nove poti, ki se bodo kot prave ali neprave pokazale v prihodnosti. Poskusi iskanja novega so vsekakor gonilo vsakega razvoja - tudi razvoja folklornih skupin -, ne zdi pa se koristno, da nekateri kljub jasnim in utemeljenim stališčem ljudi, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, zaradi občutka, da morajo biti drugačni od večine, da morajo biti všečni občinstvu, da morajo biti taki, kot zahtevajo ali pričakujejo naročniki njihovih nastopov ... podlegajo željam po atraktivnosti in ceneni všečnosti ter vztrajajo pri tem delu, ki ne predstavlja več le poskusa iskanja novega, ampak predstavlja ponavljanje že videnega. V okviru folklorne dejavnosti Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se bomo tudi v prihodnje zavzemali, da bi folklorne, pevske in godčevske skupine pripravljale različne programe, da bi pripravljale zanimive projekte, take, ki bodo gledljivi in poslušljivi, a v njih izročilo ne bo toliko spremenjeno, da skoraj ne bo več prepoznavno. Usmerjanje in vrednotenje odrskih interpretacij izročila, ki se bistveno odmikajo od izvirne podobe in so lahko ravno tako zanimive in družbeno koristne, prepuščamo drugim. V okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se z njimi ukvarja plesna dejavnost, glasbena dejavnost, gledališka in še katera. Želeli bi si sicer, da folklorne skupine, skupine pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž sledijo smernicam, ki so razvidne v tej in preteklih številkah Folklornika, a odločitev, kaj bodo počele in kako bodo to počele morajo sprejeti skupine skupaj s svojimi vodstvi same.

Za več informacij in naročilo kliknite tukaj.